kud aac zrakogled | live art, theatre, translation, literature, education, gestalt, ephemera

Predstavitev slovenskega prevoda romana Leica Format v Piranu

Mestna knjižnica Piran in založnika KUD AAC Zrakogled & Društvo 2000
vas prijazno vabimo na predstavitev slovenskega prevoda romana Leica Format ugledne hrvaške pisateljice Daše Drndić, ki bo v petek, 16.12. 2011, ob 18. 30 v Mestni knjižnici Piran, Župančičeva 4, 6330 Piran.

Znova nas bo obiskala avtorica romana, Daša Drndić, pridružila pa se ji bosta tudi prevajalka Sonja Polanc in urednik zbirke Helia Gašper Malej.

Vljudno vabljeni.

Članek A. Gombača o minuli predstavitvi romana v Kopru.
Leica format press.pdf

Daša Drndić: Leica Format

O avtorici

Pisateljica in publicistka Daša Drndić (1946, Zagreb) velja za eno vznemirljivejših hrvaških avtoric: njeno pripovedništvo, ki šteje deset romanov, štiri esejistično-kritične knjige in na desetine spisov v različnih publikacijah, je izstopajoče tako po formalno-slogovni kakor tudi po vsebinsko-tematski plati. Zlasti pomenljiv je njen odnos do jezika, ki hote in dosledno ruši in krši jezikovne standarde, s čimer ironizira njihovo obvezujoče upoštevanje, hkrati pa eksplicitno svari pred (zlo)rabo jezika kot (še posebej političnega) orožja: pri tem gre za zavestno literarno strategijo »onesnaževanja« jezika in nepriznavanja njegove »narodnostne čistosti« oziroma nedotakljivosti. V zadnjih letih, posebej po objavi romanov Leica format, Sonnenschein in April v Berlinu, je interes za literaturo Drndićeve bistveno porasel; obširnih razprav in analiz se tako lotevajo različni znanstveniki in teoretiki, ki k njeni ustvarjalnosti pristopajo bodisi z literarnozgodovinskim, antropološkim, sociološkim ali jezikoslovnim raziskovalnim instrumentarijem. Po nizu prevodov, številnih nominacijah za nagrade (roman Leica Format je bil nominiran za kar štiri najpomembnejše na Hrvaškem, obenem pa je zasedel drugo mesto v izboru za knjigo leta) in nekaj dejansko osvojenih (nagradi Fran Galović in kiklop knjižnega sejma v Pulju za najboljše pripovedno delo leta 2007 – za roman Sonnenschein, ki je izšel tudi v slovenskem prevodu) je vtis, da so si pisateljica in njen opus utrdili sloves stilistične in literarne vrhunskosti.

O romanu

V grobem bi kot poglavitna tematska vozlišča romaneskne pripovedi lahko navedli izkušnjo izkoreninjenosti, nezaceljive travme osebne in evropske (vojne) preteklosti, holokavst, rušilno zlo balkanskih in evropskih nacionalizmov, hoteno in namerno »izgubo« spomina, fuge – pogubne spominske luknje ...

Nakup

Blaž Gracar: Lahko si jabuka

Bil je eden najlepših valov,
kar sem jih napihal,
in zajahal nazaj do gladine,
visok kilometrski šus iz mleka,
koral, zvezd in električne ženske.
Skoraj bi mi popokale ličnice,
ko sem se držal penaste grive,
se dvigal zasolzeno proti nadozvezdju,
planeti so že žrli sonca, šivi pokali po koži,
slačili telesi v lepljivo tkivo bogov,
in je val zapeljal na najvišjo točko in

vse je gor. Zvok zvenečih poljubov,
ko vsakemu od njih posebej bije srce.
Zajahal sem enega najlepših valov,
a moral s podplati podrsati po gladini,
ko pijan jezik ni našel klitorisa –
sem se potopil v nerazburkanost,
ko je naslednji dan seksala s sostanovalko.
Plavam žabico in razmišljam, kako bi
ves ta odvečni zrak v pljučih oblikoval
v nov val. Ampak ta je bil eden najlepših.

Nakup

Založba KUD AAC Zrakogled

Naša dejavnost v ustvarjalnem polju literature obsega založništvo, prevajanje, organizacijo mednarodnih literarnih prireditev in predstavitev slovenskih in tujih avtorjev ter konceptualno povezovanje praks sodobne umetnosti in literature v oblikovanju avdiovizualnih dogodkov. Knjižni program izdajamo v dveh zbirkah, Helia je namenjena prevodni literaturi mediteranskega prostora, v zbirki Mobilizacije pa izdajamo izvirno slovensko literaturo.

avtorji

prevajalci

Mama / La Madre

Gledališka uprizoritev »MAMA / LA MADRE« v režiji Nicka Upperja je praizvedba monodrame Mama sodobne slovenske pesnice in dramatičarke Vesne Furlanič Valentinčič, avtorice pesniških zbirk Reliefne zgodbe in Temni dvojček ter sedmih izvirnih dramskih tekstov (poleg Mame so to še monodrama Nevidni človek, monokomedija E ja!, drame Peščena ura, Simfonija laži in prevare, Sanjanje strogo prepovedano ter komediji Bordel in Pravici je ime Ferdo); obenem gre za prvo profesionalno uprizoritev enega od teh besedil. Vesna Furlanič Valentinčič se je z »Elektrinim motivom« hčerinega sovraštva do mame spoprijela strastno in z nekakšno strupeno genetovsko ihto ter ga oblikovala v silovit zarotitveni monolog. Njena ženska »poznih srednjih let« in zlomljenih kril posesivni mami (nam) v obraz izbruha zatajevano kalvarijo neke družine in v koncentrirani obliki predoči vse nesrečne postaje dekletca, ki se zaradi neljubečega otroštva znajde kot bolnica in morilka za zidovi, kamor družba odmetava človeške izvržke in si po pilatovsko zmeraj znova umije roke. Avtorica postavi v ospredje mater kot grešnico, ki iz sebičnih vzgibov divja po življenju svojih najbližjih in jih brezobzirno uničuje. Hčerkino nasprotovanje materi in sovraštvo do lastnega življenja družba oceni kot socialno neprilagodljivost ter jo obda z do neba visokimi stenami.

BS-LP: Biti svoj lastni prevod

Proces BS-LP raziskuje konstituiranje osebne identitete, zarisuje zgodbo o mejni izkušnji telesa in zgoščevanju časa, razkriva krajino rahljanja osebnosti, fluidnega drsenja medprostorov in tesnobnost zgodovine, ki prežema večjezično krajino poetičnega sveta druge pesniške zbirke Gašperja Maleja Rezi v zlatem v videnju Beline.

Proces se predstavlja kot minevajoča reaktivna instalacija v prostorih temporalnega lokusa, ki ga občasno napolni prisotnost živega dogodka. Sporočilnost postavitve tako ves čas potuje med prisotnostjo in odsotnostjo, med izostrenostjo in izbrisovanjem, med eno in drugo selitvijo.